Ferrari F40 ostaja eden najbolj vplivnih superavtomobilov vseh časov. Gerhard Berger, dirkač Scuderie Ferrari leta 1987, je izjavil, da je F40 »zelo enostaven za vožnjo... če imate izkušnje z dirkalnimi avtomobili.« To moramo vzeti resno, saj Berger ni bil znan le kot šaljivec.
F40 pospešuje z brutalnostjo, podobno tisti v risankah Looney Tunes. Poganjata ga dva IHI turbolnilnika, ki izzivata voznika k še večji drznosti. Čeprav ne gre za dirkalnik, vseeno zahteva čvrsto roko in občutek za delikatnost. F40 nam jasno sporoča, kaj potrebuje: brez priprave ga ni priporočljivo voziti.
Njegove lastnosti, kot so neasistirano krmiljenje, močna sklopka in lahka konstrukcija, omogočajo izjemno vodljivost. Vožnja z F40 zahteva predanost, ki je po svoje opojna.
Pri višjih hitrostih volan oživi, saj zagotavlja neverjetno komunikacijo. Pretikanje prestav zahteva samozavest, šasija je toga, zvok pa izredno glasen. Na suhi cesti F40 ohranja stabilnost; na mokri pa vozniku ne dopušča napak.
F40 je bil izdelan s sodobno F1 tehnologijo: uporabili so kevlarne plošče na jeklenem šasiju ter karbonska vlakna za vrata in pokrove. Konstrukcijska enostavnost je impresivna in skoraj varljiva.
Notranje imenovan F120A, motor je srce F40, ki proizvede 478 KM in 575 Nm navora. Razvil ga je inženir Nicola Materazzi pod budnim očesom Enza Ferrarija. F40 je bil zadnji model, ki ga je Enzo Ferrari osebno spremljal.
F40 z maso 1.250 kg pospeši do 100 km/h v 3,7 sekunde ter doseže najvišjo hitrost 324 km/h. Proizvedli so ga za 40. obletnico Ferrarija; namesto predvidenih 400 pa so jih izdelali kar 1.311.
Ferrari F40 je ikoničen avtomobil, ki združuje moč, eleganco in zahtevnost vožnje v nezamenljivem paketu. Njegova zapuščina živi dalje, saj kljub številnim novostim v avtomobilski industriji, F40 še vedno velja za enega največjih dosežkov v avtomobilskem svetu.
