Vodik, kot najpogostejši element v naši galaksiji, je že dolgo predstavljen kot "gorivo prihodnosti". Zaradi podobnosti s tradicionalnimi motorji je prehod iz fosilnih goriv na vodik teoretično enostaven. Različni proizvajalci, kot so Bosch in Cummins, poudarjajo minimalne prilagoditve, potrebne za preklop na vodik.
Kljub optimizmu se vodik sooča s številnimi izzivi, tako v proizvodnji kot uporabi. Proizvodnja vodika zahteva ogromno energije, elektrolitska proizvodnja (zeleni vodik) pa še ni razširjena. Tudi v avtomobilih obstajajo ovire, kot so skladiščenje vodika, zahteve za vbrizgalne sisteme in emisije NOx.
Glede emisij se H2 ICE primerja z obstoječimi motorji glede na toplotno učinkovitost in emisije dušikovih oksidov. Učinkoviti sistemi za predelavo izpušnih plinov so nujni.
Vodilni proizvajalci, kot je Toyota, razvijajo inovacije za reševanje težav pri shranjevanju tekočega vodika. Vendar, brez obsežne infrastrukture in komercializacije, H2 ICE ostaja drzna napoved tehnološke prihodnosti.
Vodikovi motorji z notranjim zgorevanjem imajo potencial zmanjšati okoljske vplive tradicionalnih motorjev, vendar se soočajo z velikimi izzivi, vključno s proizvodnjo, shranjevanjem in infrastrukturo. Napredek zahteva intenzivno tehnološko inovacijo in sodelovanje med industrijskimi akterji.
